- Prvastran
- Odvetniki
Miha ŠercerOdvetnik
Vanja ŠisernikOdvetnica
- Publikacije /Članki
- Delovnapodročja
- Kontaktkje smo
Članki in mnenja
- Podrobnosti
- Napisal: Miha Šercer
V četrtek 2.4.2020 je bil sprejet nov interventni zakon, poimenovan tudi ''protikorona zakon'', ki za čas trajanja v njem določenih ukrepov tudi začasno razveljavlja prejšnji interventni zakon (ZIUPPP). V nadaljevanju kratek povzetek določil, ki se nanašajo na delodajalce.*
- Podrobnosti
- Napisal: Miha Šercer
Državni zbor je dne 20.3.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, s katerim je v prvi vrsti z namenom ohranitve delovnih mest določil delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki jim delodajalec zaradi epidemije ne more zagotavljati dela in so na začasnem čakanju na delo.
Do delnega povračila izplačanih nadomestil plač je upravičen tisti delodajalec, ki ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenih delavcev in jih napoti na začasno čakanje na delo.
Povračilo se lahko za posamezne delavce uveljavlja le enkrat, za največ 3 zaporedne mesece in največ za čas do 30.9.2020.
Povračilo znaša 40% nadomestila plače (in ne več kot znaša najvišje
- Podrobnosti
Vprašanje: Spreminjamo pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in nas zanima ali lahko znižamo zahtevnost delovnih mest, da bodo vsi obstoječi zaposleni izpolnjevali pogoje za opravljanje dela. Ob pregledu obstoječega stanja smo namreč ugotovili, da kar nekaj zaposlenih, čeprav smo z njihovim delom zadovoljni, ne izpolnjuje formalnih pogojev, ki so določeni v trenutni sistemizaciji, in ne bi bili radi zaradi tega v prekršku.
- Podrobnosti
Vprašanje: Uvedli smo postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavca povabili na zagovor. Na dan zagovora nam je delavec poslal zdravniško potrdilo, da se zagovora zaradi bolezni ne more udeležiti, in zahteval, da se zagovor prestavi. Smo mu dolžni to omogočiti?
- Podrobnosti
Alkohol vsekakor ne sodi na delovno mesto. Ne le zaradi zahtev po delovni učinkovitosti, preprečevanju škodnih dogodkov in zagotavljanju primernih odnosov do strank in sodelavcev, temveč tudi zaradi zahtev varnosti in zdravja pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu izrecno določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
- Podrobnosti
VPRAŠANJE: Zaradi potreb po dokončanju dela/ servisiranju strank tudi po 16h se zaposlenim kopičijo nadure. Ali jih moramo izplačati?
Zakon o delovnih razmerjih, ki je temeljni akt na področju urejanja delovnih razmerij, določa, da polni delovni čas posameznega delavca ne sme biti daljši od 40 ur na teden.
- Podrobnosti
Bolezen ali poškodba
Delavec ima po zakonu (167. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1) pravico do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Če traja odsotnost do 30 dni, nadomestilo plače delavcu za ta čas bremeni delodajalca (običajno gre za 80% nadomestilo), v primeru daljše odsotnosti pa izplačuje delodajalec nadomestilo v breme zdravstvenega zavarovanja.
- Podrobnosti
V času zmanjšanja gospodarskih aktivnosti, čemur smo priča v zadnjih letih, je situacija, da delodajalec enemu ali več delavcem zaradi poslabšanja poslovanja ne more zagotavljati dela, relativno pogosta. Pri odgovoru na uvodoma zastavljeno vprašanje, kako lahko delodajalec v takšni situaciji ukrepa, se moramo najprej vprašati, ali je nezmožnost zagotavljanja dela zgolj začasna ali je morda trajna.