Državni zbor je dne 20.3.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, s katerim je v prvi vrsti z namenom ohranitve delovnih mest določil delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki jim delodajalec zaradi epidemije ne more zagotavljati dela in so na začasnem čakanju na delo.
Do delnega povračila izplačanih nadomestil plač je upravičen tisti delodajalec, ki ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenih delavcev in jih napoti na začasno čakanje na delo.
Povračilo se lahko za posamezne delavce uveljavlja le enkrat, za največ 3 zaporedne mesece in največ za čas do 30.9.2020.
Povračilo znaša 40% nadomestila plače (in ne več kot znaša najvišje
nadomestilo za brezposelnost - trenutno 892,50 EUR). Opomba: nadomestilo plače po zakonu (138. člen ZDR-1) znaša 80% povprečne plače delavca iz zadnjih treh mesecev pred napotitvijo na čakanje. Povračilo se izplača delodajalcem mesečno, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače delavcu (zamik povračila je torej ca. mesec in pol).
Povračila ne more uveljavljati delodajalec:
- dokler imajo delavci na čakanju presežek opravljenih ur (''plus ure''), ki se ga v referenčnem obdobju (leto 2020) lahko izravna,
- ne izplačuje plač, nima plačanih dajatev ali je v insolvenčnem postopku,
- za izplačilo nadomestila delavcem v času odpovednega roka.
Delodajalec v času prejemanja povračila ne sme:
- začeti postoka odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnega razloga;
- odrejati nadurnega dela, če bi to delo lahko opravil z delavci na čakanju.
Pred sprejemom odločitve o napotitvi na začasno čakanje na delo se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če teh ni, s svetom delavcev, če tudi tega ni, pa je dolžan o nameravani odločitvi obvestiti neposredno delavce.
Odreditev začasnega čakanja na delo mora biti pisna in mora vsebovati:
- čas začasnega čakanja na delo (opomba: ne več kot 6 mesecev v posameznem koledarskem letu),
- možnost in način poziva za vrnitev na delo in
- višino nadomestila plače.
Delodajalec mora za pridobitev povračila predložiti:
- opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije (navedba vzrokov/poslovnega razloga, podatek o številu zaposlenih na čakanju, ocena poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest);
- pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na čakanju najmanj 6 mesecev po začetku čakanja.
Pravica do povračila se uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje z vlogo v osmih dneh od napotitve na čakanje oziroma v osmih dneh od uveljavitve zakona za delavce, ki so ob njegovi uveljavitvi že napoteni na čakanje (v tem primeru se povračilo nanaša zgolj na obdobje čakanja po uveljavitvi zakona).
Če delodajalec ne ravna v skladu z določbami zakona, je dolžan prejeta sredstva v celoti vrniti, hkrati pa je lahko odgovoren tudi za storjen prekršek (globa do 20.000 EUR).