VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA

Miha Šercer, odvetnik

Varnost in zdravje pri delu niso le zdravi in zadovoljni zaposleni. In niso le prepovedi in zapovedi. Je miselnost. Je odgovornost. Je nenazadnje zaveza. In je garant za skladno in stabilno poslovanje.

Po zakonu mora delodajalec narediti vse kar je v njegovi moči, da ustvari in tudi vzdržuje varno delovno okolje. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Pred začetkom opravljanja določenega dela mora napraviti oceno tveganja, ki obsega:

• identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
• oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Po izvedeni oceni tveganja mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (VZD);
• zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo.

Delodajalec mora nadalje zagotavljati VZD zlasti tako, da:

• določi strokovnega delavca za VZD ter izvajalca medicine dela;
• obvešča delavce o novostih, nevarnostih, izdaja navodila za varno delo;
• usposablja delavce za varno in zdravo delo;
• zagotavlja osebno varovalno opremo;
• z obdobnimi preiskavami preverja ustrezne delovne razmere;
• zagotavlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
• zagotavlja varno okolje in uporabo varne opreme;

• mesta in sredstva za delo opremi z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo;
• sprejme ukrepe za zagotovitev prve pomoči;
• sprejme ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo;
• sprejme ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih.

Tudi delavci imajo na drugi strani v zvezi z VZD obveznosti, in sicer predvsem:

• spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
• opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
• uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

Če delavci ne izpolnjujejo svojih obveznosti s področja VZD, to lahko pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, z možnostjo tudi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če okoliščine temu ustrezajo. Na primer v zvezi z alkoholiziranostjo na delovnem mestu so sodišča že odločila, da delodajalec v zvezi s tem ni le upravičen ukrepati, temveč da je to celo dolžan, saj s tem zaščiti druge osebe, udeležene v delovnem procesu. V primeru nastanka škode so delavci za opustitev svojih obveznosti, ki kaže na hujšo malomarnost, delodajalcu tudi odškodninsko odgovorni.

Če delodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti s področja VZD:

• je v primeru nezgode lahko delavcu odškodninsko odgovoren za nepremoženjsko in premoženjsko škodo (oziroma zanj v okviru zavarovalnega kritja zavarovalnica, če ima pri njej zavarovano odgovornost);
• delavec lahko odkloni delo (glej 52. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu - ZVZD-1);
• delavec lahko (po predhodnem pisnem pozivu) izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (glej 111. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1);
• je v primeru nezgode lahko odgovoren Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za povrnitev stroškov delavčevega zdravljenja in nadomestil plače (glej 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ) oziroma Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavcu izplačane prejemke iz naslova invalidskega zavarovanja (glej 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2)
• je lahko prekrškovno in pa tudi kazensko odgovoren (glej 201. člen Kazenskega zakonika - KZ-1)

Nezagotavljanje ukrepov VZD lahko torej za delodajalce pomeni veliko tveganje. V izogib tveganjem predlagamo ravnanje po naslednjih stopnjah:

• sprejem ukrepov za VZD;
• seznanitev delavcev z ukrepi;

• obojestransko izvajanje ukrepov;
• preverjanje izvajanja ukrepov.

Zlasti slednji sta izrednega pomena, saj se varnost in zdravje pri delu ne konča s postavitvijo sistema, temveč se tam pravzaprav šele zares začne.