VSRS Sodba VIII Ips 23/2020 - izredna odpoved PZ

Tožnica je direktorici namenila grobe žaljivke in grožnje, na javnem mestu, vpričo strank, kar je ravnanje, ki ga delodajalec upravičeno ne more tolerirati. Delo v gostinskem lokalu, torej s strankami in na javnem mestu terja od delavca dostojno obnašanje in zmožnost obvladovanja. Pred strankami si noben delavec ne more dovoliti razreševanja osebnih konfliktov z nadrejenimi (in obratno), še zlasti pa ne na tako agresiven in žaljiv način, pa naj bo še tako nezadovoljen z delodajalčevim izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Okoliščine na strani tožnice - užaljenost, vznemirjenost, temperament, nezadovoljstvo zaradi neizplačanega regresa in težave v zasebnem življenju - ne opravičujejo narave kršitve niti ne zmanjšujejo njene teže.

__________________________________________________________________________________

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Ali je registracija delovnega časa (''štempljanje'') obvezna ali lahko v urnik delavca glede na fleksibilno naravo dela in delavčevo samostojnost pri delu vsak dan vpišemo 8 ur ne glede na dejansko število opravljenih ur dela.

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v 18. členu določa, da je dolžan delodajalec za posameznega delavca dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa podatke o (skupnem) številu opravljenih ur, vključno z opravljenimi urami v času nadurnega dela. Tej zahtevi (oziroma učinkovitemu nadzoru nad izpolnjevanjem te zahteve) se da zadostiti zgolj na način, da se za vsakega zaposlenega beleži točen čas prihoda na delo in točen čas odhoda z dela (t.i. štempljanje). To je običajno tudi zahteva inšpektorjev za delo ob inšpekcijskih nadzorih. Evidenca prihodov in odhodov se lahko vodi elektronsko (registracija na skupni registrirni uri, računalniku itd.) ali ročno (vpisni listi). Po našem mnenju je torej ''administrativno'' vpisovanje 8 ur dnevno ne glede na dejansko prisotnost delavca na delu v nasprotju z zakonom, hkrati pa iz naših izkušenj na delovnih sodiščih lahko zatrdimo, da tudi zelo tvegano, če se zaposleni dejansko odloči uveljavljati plačilo za vse opravljene ure preko polnega delovnega časa. Takšni zahtevki niso redki, zlasti ne ob prenehanju delovnega razmerja. Kot ni redko, da si delavci sami delajo evidenco svojega dejanskega delovnega časa. Takšnemu tveganju se torej z opuščanjem evidentiranja dejansko opravljenih ur ne da (učinkovito) izogniti, se pa da to narediti na drug način, in sicer s sprejemom Pravilnika o delovnem času, kjer se ustrezno opredeli kako je z uravnavanjem opravljenih ur znotraj referenčnega obdobja (npr. mesec) in pod kakšnimi pogoji se ob koncu obdobja morebitni presežki opravljenih ur lahko brišejo.