AKTUALNO - SODNA PRAKSA

VSRS Sodba VIII Ips 248/2017 - poskusno delo

''Delavec mora biti vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo, z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev. Ustna seznanjenost s pričakovanji delodajalca zadostuje. Poleg tega je bil v konkretnem primeru tožnik vodilni delavec, vodja zunanje trgovine in nabave, od katerega se pričakuje večja mera samostojnosti ter samoiniciativnosti (in kar je toženka od njega tudi pričakovala) in ne zgolj delo po navodilih. 125. člen ZDR-1, ki ureja poskusno delo, ne določa, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije v posebnem internem aktu ali v pogodbi o zaposlitvi.''

IZ TEORIJE V PRAKSO

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI - VLOGA DETEKTIVA

Miha Šercer, odvetnik

Za odpoved pogodbe o zaposlitvi po naši zakonodaji velja, da gre za skrajen ukrep, ki je mogoč zgolj takrat, ko za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ker je odpoved lahko predmet sodne presoje, je zelo pomembno, da se, zlasti v primeru odpovedi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi, pridobi ustrezne dokaze, kar v več primerih ne bo mogoče brez sodelovanja detektiva. V nadaljevanju predstavljam vlogo detektiva v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi zlorabe bolniške odsotnosti.

1. Splošno

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] v 8. alineji prvega odstavka 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi , če delavec:

-     v času odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnik, imenovanega zdravnika ali zdravstvene
      komisije ali

-     če v tem času opravlja pridobitno dejavnost ali

-     če brez odobritve pristojnega zdravnik, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Pred odpovedjo bo moral delodajalec še posebej presoditi ali je ugotovljen odpovedni razlog takšen, da je upoštevaje vse okoliščine in interese medsebojno zaupanje porušeno v takšni meri, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in da se zahteva takojšnja odpoved, brez odpovednega roka.

2. Nespoštovanje zdravniških navodil

V primeru suma, da zaposleni v času bolniške odsotnosti krši zdravniška navodila, je treba ugotoviti, kakšna navodila za zdravljenje ima zaposleni, nato pa na terenu - priporočljivo je, da z detektivom, ki je za to ustrezno usposobljen - zbrati dokazila, ki sume potrjujejo. Priporočljivo je, da detektiv najprej zbere ustrezna dokazila in šele nato pristopi k delavčevemu zdravniku, kjer opravi poizvedbo glede t.i. režima zdravljenja, saj v nasprotnem primeru lahko pride do razkritja delodajalčeve namere in nadzor ne bo učinkovit. Če se ugotovi, da je delavec v času zdravljenja ravnal v nasprotju z zdravniškimi navodili (npr. mirovanje, zgolj krajši sprehodi oziroma osnovni življenjski opravki ipd.), je treba po sodni praksi posebej še presoditi ali je s svojim ravnanjem delavec negativno vplival na svoje zdravljenje. To v primeru sodnega spora običajno presodi izvedenec medicinske stroke. Pri navedenem vprašanju je treba biti posebej pozoren v primeru, če je delavec bolniško odsoten zaradi psihičnih težav oziroma če te spremljajo siceršnje zdravljenje zaradi bolezni ali poškodbe, kar je v današnjem času še posebej pogosto. V teh primerih se lahko namreč navodila za zdravljenje osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije razlikujejo od mnenja npr. psihiatra. Slednji za lajšanje ugotovljenih simptomov (npr. anksioznost, depresija, stres itd.), običajno predpiše gibanje, druženje, celo športno udejstvovanje, kar na primer pomeni, da v primeru s strani splošnega zdravnika predpisano mirovanje ne bo upoštevno, oziroma ugotovljeno gibanje delavca v času bolniškega staleža ne bo predstavljalo kršitve navodil za zdravljenje. Na morebitno takšno dodatno zdravniško mnenje naj bodo delodajalci torej še posebej pozorni pri zagovoru, ki mora biti izveden pred izredno odpovedjo (2. odstavek 85. člena ZDR-1).

3. Opravljanje pridobitne dejavnosti

V zvezi s to kršitvijo je treba posebej opozoriti na dejstvo, da zgolj opravljaje določene dejavnosti v času bolniške odsotnosti še ne pomeni, da je delavec to dejavnost opravljal pridobitno, kar pomeni, da mora delodajalec posebej izkazati pridobitnost, sicer se ugotovljeno ravnanje ne bo štelo za podlago za izredno odpoved. Razen seveda, če hkrati to pomeni kršitev zdravniških navodil. Lahko navedemo primer iz sodne prakse, ko je bil delavec zaloten, da je v času bolniške odsotnosti opravljal delo v lokalni mehanični delavnici, pa je bila odpoved na sodišču ugotovljena za nezakonito, ker delodajalec ni bil sposoben izkazati, da je delavec to delo opravljal odplačno. Sam je namreč trdil, da je delo opravljal kot prijateljsko pomoč.

4. Potovanje iz kraja bivanja

Delavec v času bolniške odsotnosti praviloma, če to ni res nujno, ne sme odpotovati iz kraja bivanja. To mu mora zdravnik posebej dovoliti. V primeru spora bo delavec, če ne bo imel izrecne zdravniške  odobritve, predvsem zatrjeval, da je bilo potovanje v drug kraj nujno zaradi zadovoljevanja nujnih življenjskih potreb (zdravniški pregled ipd.). Na tem mestu velja opozoriti, enako pa velja tudi za zgoraj navedene razloge, da bo običajno na sodišču zaslišan tožnikov osebni zdravnik, ki bo lahko izven zapisanega v zdravniškem kartonu izpovedal o obstoju ustnih navodil oziroma dovolil. Zato je še kako pomembno, da detektiv pri njem že v prvi fazi ob preverbi natančno popiše vsa navodila in dovolila, ki naj bi bila dana delavcu.

5. Detektivska pooblastila

Zelo pomembno je v zvezi z navedenim poudariti, da ima detektiv po Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD)[2] le toliko pooblastil, kot jih ima sicer njegov naročnik (delodajalec), in da teh pooblastil ne sme izvajati v nasprotju z zakonom. Z zakonom je posebej predpisano, da detektiv ne sme:

-     opravljati upravičenj, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policija, sodišča in drugi pravosodni organi;

-     uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo.

Detektiv lahko (upoštevaje zgornje omejitve):

-     zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov;

-     pridobiva podatke iz evidenc;

-     osebno zaznava (na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor).

-     uporablja tehnična sredstva (lahko uporablja naprave za slikovno snemanje v okviru naloge iz pooblastila, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. Naprave za zvočno snemanje lahko uporablja le na podlagi jasno izkazane pisne ali zabeležene ustno izražene privolitve osebe, glede katere se bo naprava za zvočno snemanje uporabila).

[1] Glej predvsem Zakon o delovnih razmerjih Ur. list RS, št. 21/2013 in nasl. (ZDR-1).

[2] Uradni list RS, št. 17/2011