Bolezen ali poškodba
Delavec ima po zakonu (167. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1) pravico do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Če traja odsotnost do 30 dni, nadomestilo plače delavcu za ta čas bremeni delodajalca (običajno gre za 80% nadomestilo), v primeru daljše odsotnosti pa izplačuje delodajalec nadomestilo v breme zdravstvenega zavarovanja.
Delavec ima pravico do odsotnosti tudi na dan, ko prostovoljno daruje kri, pri čemer gre nadomestilo za ta dan v breme zdravstvenega zavarovanja. Nezmožnost za delo je lahko tudi zgolj delna. Zdravniška odločba (izbranega osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije) se lahko glasi tudi na delno nezmožnost za delo, npr. da je delavec zmožen za delo zgolj za polovico delovnega časa.
Možnost pritožbe
Delodajalec mora zdravniško odločbo spoštovati, ima pa proti njej možnost pritožbe. Pravico do pritožbe ima tudi delavec. Zoper odločbo/oceno osebnega zdravnika (bolniški list) se lahko pritožita v roku 3 delovnih dni, odkar sta se seznanila z oceno nezmožnosti za delo, zoper odločbo imenovanega zdravnika pa v roku 5 delovnih dni. Ne glede na vloženo pritožbo se morata delavec in delodajalec ravnati v skladu z oceno o zmožnosti oziroma nezmožnosti za delo, ki jo izpodbijata, morebitna drugačna odločitev pritožbenega organa pa velja načeloma le za naprej. Navedeno pomeni, da bo delavec, za katerega je na primer imenovani zdravnik ugotovil, da je zmožen za delo, moral na delo kljub vloženi pritožbi zoper takšno odločitev in kljub lastnemu prepričanju, da ni sposoben opravljati delo. V takšnem primeru svetujem, da se delavec in delodajalec dogovorita za izrabo dopusta v času do odločitve o pritožbi.
Omejitve pri delu
Delavčevo nezmožnost za delo lahko ugotovi tudi pooblaščeni zdravnik medicine dela ob pregledu delavca v okviru rednega ali izrednega zdravniškega pregleda, na katerega je delavec napoten s strani delodajalca v skladi s pravili varnosti in zdravja pri delu. Pooblaščeni zdravnik ne ugotavlja nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, temveč ugotavlja, ali je delavec glede na svoje splošno zdravstveno stanje in upoštevaje vse nevarnosti na delovnem mestu po oceni tveganja v danem trenutku zmožen opravljati delo po pogodbi o zaposlitvi brez tveganja za poslabšanje svojega zdravja. Pooblaščeni zdravnik lahko po pregledu delavca poda mnenje, da lahko delavec določeno obdobje ali pa nasploh delo opravlja samo ob upoštevanju določenih omejitev, npr. brez dvigovanja težkih bremen, brez dela na višini, vsaj polovico delovnega časa sede ipd.
Začasna premestitev?
Takšno mnenje je delodajalec dolžan upoštevati, torej je dolžan delavcu prilagoditi delo oziroma delovna sredstva. Če mu glede na specifiko delovnega mesta dela s takšnimi omejitvami ne more zagotavljati, to ne more biti podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi (po sodni praksi zdravstvena nezmožnost ni enako nesposobnost!). V tem primeru lahko delavca pošlje na čakanje na delo domov s 100% nadomestilom plače (ni pa povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano), oziroma izkoristi možnost, ki mu jo daje novi Zakon o delovnih razmerjih (33. člen), da ga začasno, največ za 3 mesece, premesti na drugo ustrezno delo, pri čemer pa mora to upravičiti z začasno povečanim obsegom dela na drugem delovnem mestu oziroma mora možnost premestitve zaradi začasne zdravstvene nezmožnosti za delo predvidevati kolektivna pogodba (takšno določbo ima npr. nova kolektivna pogodba dejavnosti trgovine).
Ugotovljena invalidnost
Če se pri delavcu zdravstveno stanje, ki je bilo podlaga za določitev omejitev pri delu, dlje časa ne izboljša, potem predlagam, da delodajalci preko delavčevega osebnega zdravnika oziroma pooblaščenega zdravnika medicine dela dosežejo, da se delavca napoti na invalidsko komisijo. Šele v primeru pridobljene odločbe invalidske komisije (invalidnost III. ali II. kategorije) lahko delodajalec formalno spremeni delavčev zaposlitveni status (ponudba nove ustrezne pogodbe, ki jo delavec mora sprejeti), oziroma mu lahko v skrajnem primeru, če ugotovi, da ne more izpolniti obveznosti iz invalidske odločbe (npr. ponudba drugega dela), in po posebnem postopku preko komisije za ugotavljanje podlage za odpoved invalidu, pogodbo o zaposlitvi odpove.